APDEJT.si

Indijskega državljana so v Združenih državah Amerike obtožili napada na dvoje najstnikov na letalu, ki je letelo iz Chicaga v Nemčijo. 28-letni Praneeth Kumar Usiripalli je po navedbah ameriškega ministrstva za pravosodje z vilicami zabodel dva najstnika, udaril žensko potnico in člana posadke ter oponašal streljanje v glavo. Letalo so preusmerili v Boston, kjer so ga aretirali.

V Pakistanu in na obeh straneh nadzorne črte v Kašmirju so s protesti obeležili 'Črni dan' v znak protesta proti indijski upravi nad Džamujem in Kašmirjem. Protestniki so obsodili, kar so označili za nezakonito indijsko zasedbo, in pozvali svet, naj opazi kršitve človekovih pravic v regiji. Mestna uprava Karačija je prav tako napovedala obeležitev 'Črnega dne' v znak protesta.

Orkan Melissa je dosegel najvišjo, 5. kategorijo, z vetrovi do 260 kilometrov na uro. Poleg Jamajke, je zdaj v nevarnosti tudi Kuba, kamor naj bi orkan prispel v torek ali sredo.

Ob obali grškega otoka Lezbos se je potopil migrantski čoln, pri čemer so umrle najmanj štiri osebe. Grška obalna straža je rešila sedem ljudi, medtem ko pogrešajo še več deset. Po navedbah obalne straže je bilo na čolnu približno 40 ljudi iz Sudana, ki so izpluli iz Turčije.

Jordanski kralj Abdullah je izrazil zaskrbljenost glede načrtov za mednarodne sile v Gazi, ki bi jih lahko pozvali k 'vsiljevanju' miru v skladu s Trumpovim načrtom o prekinitvi ognja. Kralj je za BBC dejal, da bi države zavrnile takšno vlogo. Podrobnosti o mednarodnih stabilizacijskih silah, ki jih predlaga ameriški predsednik Donald Trump, so še vedno nejasne, saj ZDA in Izrael še vedno čakajo na odgovor Hamasa glede razorožitve in demilitarizacije v skladu z dogovorom o prekinitvi ognja.

V Slonokoščeni obali so potekale predsedniške volitve, ki jih je zaznamovala politična izključenost, bojkot opozicije in naraščajoče nezadovoljstvo javnosti zaradi poskusa predsednika Alassaneja Ouattare, da bi osvojil četrti mandat. Po zaprtju volišč se je začelo štetje glasov. Volitve so potekale sredi napetosti in bojazni pred morebitnim nasiljem.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je poudaril, da si ZDA prizadevajo razširiti strateško partnerstvo s Pakistanom, vendar to ne bo negativno vplivalo na odnose z Indijo. Rubio je dejal, da so vezi ZDA z Indijo še vedno močne in zgodovinske, kljub prizadevanjem za obnovo partnerstva s Pakistanom.

Nekdanja tajska kraljica Sirikit, mati sedanjega kralja Vajiralongkorna in soproga najdlje vladajočega monarha, je umrla v petek pozno zvečer v starosti 93 let. Kraljeva družina je na Tajskem zelo spoštovana in jo mnogi obravnavajo kot polbožanske figure.

Družina iz Floride prosi ameriške voditelje za pomoč pri izpustitvi 16-letnega palestinsko-ameriškega najstnika, ki je že osem mesecev zaprt v izraelskem zaporu. Sočasno je Pakistan med štirimi možnimi državami, ki jih obravnavajo kot destinacije za preselitev izgnanih palestinskih ujetnikov, po navedbah Palestinskega kluba ujetnikov.

Glavne palestinske stranke, vključno s Hamasom, so se dogovorile o ustanovitvi začasnega odbora neodvisnih strokovnjakov, ki bo upravljal Gazo po koncu vojne. To je razvidno iz skupne izjave.

Visoki komisar ZN za človekove pravice, Volker Türk, je pozval Izrael k nujnemu spoštovanju nedavne odločitve Meddržavnega sodišča (ICJ) glede dostave pomoči v Gazo. ZDA so izrazile nezadovoljstvo z odločitvijo ICJ, ki Izrael obvezuje k olajšanju vstopa pomoči v Gazo.

Donald Trump je izjavil, da je ustavil načrte Benjamina Netanjahuja za aneksijo Zahodnega brega. Opozoril je, da bi Izrael izgubil ameriško podporo, če bi se odločil za aneksijo. Napovedal je tudi, da namerava obiskati Gazo.

Kralj Karel III. in papež Leon sta se skupaj mudila v Sikstinski kapeli v Vatikanu. To je prva skupna služba angleškega monarha in katoliškega poglavarja po tem, ko se je kralj Henrik VIII. razglasil za poglavarja. V kapeli, kjer je bil pred šestimi meseci Leon izvoljen za prvega ameriškega papeža, so odmevali latinski napevi in angleške molitve.

Posebna poročevalka Združenih narodov Francesca Albanese je objavila poročilo, v katerem trdi, da je več kot 60 držav medežnikov pri genocidu v Gazi. Stotine judovskih osebnosti in Izraelcev je pozvalo Združene narode in svetovne voditelje, da Izrael pozovejo na odgovornost za ravnanje s Palestinci v Gazi. Palestinsko ministrstvo za zunanje zadeve je poudarilo, da suverenost nad Palestino pripada izključno palestinskemu narodu in PLO.

Donald Trump je odpovedal načrtovano srečanje z Vladimirjem Putinom zaradi zaostrenih napetosti in ruskega neupoštevanja prekinitve ognja v Ukrajini. Putin je odgovoril z vodenjem jedrskih vaj po kopnem, morju in zraku, kljub temu pa Kremelj trdi, da se priprave na vrh nadaljujejo. V ruskem zračnem napadu na Kijev je bilo ubitih najmanj šest ljudi.

V Hanoju bo podpisan prelomni sporazum Združenih narodov o kibernetski kriminaliteti, katerega cilj je zajeziti kazniva dejanja, ki svetovno gospodarstvo letno stanejo bilijone ameriških dolarjev. Kljub temu sporazum sproža kritike zaradi tveganj za človekove pravice.

Donald Trump je odpovedal načrtovano srečanje z Vladimirjem Putinom v Budimpešti, ker ni želel 'zapravljenega' srečanja. Trump je dejal, da si ne želi izgubljati časa, posebej ker Rusija ni resna glede prekinitve ognja v Ukrajini. ZDA so izrazile razočaranje, vendar so poudarile, da še naprej podpirajo Ukrajino in spodbujajo resnično mirovno rešitev.

Načrtovano srečanje med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom je bilo preloženo, saj je Rusija zavrnila takojšnjo prekinitev ognja v Ukrajini. Trump je izjavil, da ne želi 'zapravljenega srečanja'. Poljski zunanji minister je izrazil zadržke glede zagotavljanja varnosti ruskemu predsedniku, če bi letel nad poljskim ozemljem. Generalni sekretar Nata Mark Rutte se je odpravil v Washington na pogovore s Trumpom.

Srečanje med ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom in ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom, ki je bilo napovedano za ta teden, je bilo preloženo. Ruska državna agencija RIA je citirala namestnika ruskega ministra, ki je dejal, da dogovor za srečanje sploh ni obstajal in da so potrebne priprave.

Indija je uradno nadgradila svojo tehnično misijo v Kabulu na raven veleposlaništva, s čimer je ponovno vzpostavila polno diplomatsko prisotnost v Afganistanistanu. Zunanje ministrstvo je sporočilo, da bo veleposlaništvo okrepilo indijski prispevek k celovitemu razvoju, humanitarni pomoči in pobudam za izgradnjo zmogljivosti v Afganistanistanu, kar kaže na indijsko namero poglobitve sodelovanja na vseh področjih obojestranskega interesa.